Hm. In zdaj?
Marec 2015: skupina Visokodebelni travniški sadovnjak skuša obrezati jablane in hruške
Sadna drevesa potrebujejo tudi nekaj takšnega kot … obrezovanje. In kako se to počne? Narisali smo si skice:
In, hja, vzeli škarje v roke …
Obrezovanje je sicer precej precizna stvar, a kljub temu je imel vsak od nas svoje skromno mnenje. Tako smo debatirali, razglabljali, filozofirali in na koncu vendarle tudi: rezali. Fantje bi malo bolj, punce bi vsekakor manj, ah, ah, malo tu, malo tam.
Splošna ugotovitev se glasi, da je nekatera drevesa na posestvu, tudi tista najmlajša, v minulih letih pošteno zdelal mimoidoči jelen (ali pa je bil srnjak? srna? zajec?), zato smo se morali precej upirati ideji, da bi najbolj prizadeta drevesa preprosto izkopali in na njihovo mesto posadili nova. A – ne! Vsem smo dali priložnost in poskusili še z zadnjim, radikalnim rezom … Mogoče pa bo, bomo videli čez leto, dve …
Obrezali smo tudi pet novonasajenih dreves: vinsko moštnico (hruška), junijsko lepotico (hruška), štajerski mošancelj (jablana), zlato parmeno (jablana) in navadni kosmač (jablana). Vsa naša drevesa so sejanci starih sadnih sort, priskrbeli pa smo si jih v Ekološki drevesnici Ocepek.
Ko pride jesen, bomo sadovnjak požlahtnili še z več novimi drevesi, sejanci, ali pa divjaki, na katere bomo – ko bo čas – cepili cepiče tistih starih sort, ki jih bomo našli med raziskovanjem na terenu … Na pot, torej, med dole in hribe in sadovnjake, iskat zlato jabolko, srebrno slivo in medeno hruško, najslajšo.
Foto: Nataša Kramberger
Program Visokodebelni travniški sadovnjak iz projekta Cela ŠTALA omogoča Finančni mehanizem EGP in Norveške 2009-2014.
No comments.