Pomladitev sadovnjaka
Ni dovolj, da stari sadovnjak očistimo, treba ga je tudi pomladiti! Akcije smo se lotili z združenimi močmi, s študenti, dijaki, šolarji in ostalimi dobrovoljnimi sodelavci Zelene centrale, začeli smo že v lanskem oktobru in novembru, akcijo pa vestno nadaljujemo tudi v teh dneh …
In kako to gre?
Najprej smo se sprehodili po terenu in s pomočjo količkov in pisanih trakov določili, kam bomo posadili nove sadike – pri tem smo pazili, da smo se držali vrst, ki so jih oblikovala stara drevesa. Ob tem smo naredili daljši uvod o ekosistem starih sadovnjakov. Po pregledu vseh dreves smo našli kar precej dupel ter večjih in manjših lukenj, ki so jih izdolble ptice, najverjetneje žolne v iskanju žuželk in lesnih črvov. Številna drevesa so povsem votla, vendar je veliko dupel relativno nizko nad tlemi, kar pomeni tudi lažjo dostopnost plenilcem gnezd.
Otroci so sami ugotovili, da so ptice »zavezniki« starih sadovnjakov, saj naselijo dupla starih dreves in dnevno pojedo ogromne količine žuželk in s tem njihovo število nenehno držijo pod nadzorom, tako da so zelo učinkovit insekticid. Osredotočili smo se tudi na problematiko bele omele, poudarili smo, zakaj škoduje bela omela in jo je potrebno odstranjevati. Pogovarjali smo se o pomenu bele omele v božičnih praznikih in zgodbah o poljubih pod šopom bele omele nad vrati. Odločili smo se, da je bomo nekaj nabrali za prihajajoče praznike in naredili lepe dekorativne šopke. Kasneje je bilo prav zabavno videti Minejo in Dašo, ki sta se preselili pod edino drevo, ki ga še nismo oklestili bele omele, t.i. drevo zaljubljencev, in s telefonom posneli intervju – ena je bila novinarka, druga je odgovarjala na vprašanja o tem, kaj smo se danes naučili.
V tem času so Igor, Marija in gimnazijec Matevž poprijeli za lopate in izkopali pet jam velikosti približno 70 x 70 x 70 cm za nove sadike starih sort jablan. Zgornjo plast zemlje, ki je rodovitna, smo posebej naložili na en kup, spodnjo plast, ki pa je pretežno zbita ilovica, pa na drugega. Nato smo zgornjo plast z lopato zmešali s črnim vrtnim humusom in jo nasuli nazaj v jamo in vanjo ponovno izkopali manjšo luknjo, ki bo pričakala sadike.
Te smo v času od nakupa posadili v vreče z zemljo in jih spravili na hladno v klet. Skupaj smo kupili pet sadik – dve sadiki carjeviča, med nami zelo priljubljene sorte, ena sadika štajerskega mošanclja – mošančka, ena sadika kanadske renete – kanadke in ena sadika boskopskega kosmača – boskopa.
Sadiki smo najprej porezali odvečne korenine – tiste, ki so rasle previsoko po deblu in tiste, ki so bile premajhne in prešibke.
Nato smo jo previdno položili v mrežo proti voluharjem, ki smo jo namestili v na novo izkopano luknjo v tleh. V mrežo smo nasuli preostanek mešanice zgornjega sloja zemlje in humusa. Dodaten del mreže smo namestili okrog cepljenega dela sadike, ki predstavlja najslajši obrok za zajce.
Porezali smo spodje veje sadike, saj želimo visokodebelna drevesa, poleg tega je bilo nujno odstraniti nekaj vej zaradi zmanjšanega števila korenin. Tesno ob sadiko smo nato za oporo zabili leseni kol robinije, ki ga domačini imenujejo trn, in smo ga odsekali kar v bližnjem gozdu. Mrežo smo nato zategnili in poteptali zemljo okrog sadike. Z vrvico smo sadiko z osmico privezali na kol, z motiko razkosali ilovico in jo nasuli po vrhu ter čisto na koncu drevo še zalili.
Postopek smo ponovili še pri ostalih štirih sadikah, s tem da je vsako drevo posadil nekdo drug, zadnjo sadiko pa je častno posadil naš najmlajši udeleženec in tako postal njen krstni boter.
Poudarili smo, da smo z dodatno zasaditvijo dreves na strmejšem terenu nad hišo dolgoročno zagotovili varstvo pred sesedanjem zemljin in erozijo, saj so vsa pobočja, ki jih ne prekriva gozd, močneje izpostavljena vremenskim vplivom.
Po uspešni pomladitvi sadovnjaka smo se preselili v hišo, kjer smo s pomočjo literature o starih sortah jablan naredili osebne izkaznice za vse nove sadike in narisali še nekaj risbic, ki smo jih opremili z željami za prihodnost.
Z risbicami in osebnimi izkaznicami smo opremili vse sadike in bili zelo ponosni na opravljeno delo, kjer smo s skupnimi močmi naredili nekaj dobrega za vse nas.
(Foto: Anja Logar)
No comments.